Poročilo 13. delavnice

Pogovarjali smo se o pomenu domače kulture. Osrednje vprašanje razprave je bilo dojemanje domače kulture v primeru zdomstva - kako pomembna je, denimo, regionalna in lokalna kultura posameznikom, ki so se priselili v Ljubljano za časa študija - omenjamo recimo primer "Bujta repa" - precej povezane skupnosti prekmurskih študentov.

Podoben trend opazimo tudi pri zamejcih in izseljencih po svetu, ki so pogosto bolj navezani na domačo kulturo in folkloro, kot pa prebivalci, ki še vedno živijo v svojem izvirnem kontekstu. Pogovarjali smo se o primeru slovenske skupnosti v Clevelandu v Združenih državah amerike. Obenem smo omenili problematiko etničnih enklav kot alternativne socialne varnostne mreže, ki se je pogosto poslužijo najbolj marginalizirani priseljenci.

Zaključili smo z opazko, da je ohranjanje kulturne dediščine pomembno tudi politično - posamezniki bodo bolj navezani in obenem agresivnejši pri obrambi svoje identitete, če bodo čutili, da je ta napadena.

Poročilo 12. delavnice

Glavno vprašanje tokrat se je tičalo popularnosti kulturnikov in če ta lahko vpliva na vrednost, ki jo doprinesejo skozi svojo umetnost in če bi zato morali biti plačani več ali manj. V drugih besedah, pogovarjali smo se o javnem financiranju umetnikov.

Dijaki smo se spet razdelili v dve skupini. Na eno, ki j javno financiranje močjo podpirala in drugo, ki bi raje prepustila prostemu trgu tudi umetnost, kjer bi popularna umetnost prejela več prednosti.

Izkazalo se je, da je glavni trk v tej debati vprašanje, kaj pravzaprav želimo od kulture - ali želimo le neposredno zadovoljitev nekih želja in interesov, ali pa želimo doseči še kaj več, recimo skrbeti za neko raznolikost ipd. Na koncu smo se strinjali, da je kultura več kot samo zadovoljevanje želja - je tudi pomemben način izražanja.

Poročilo 11. delavnice

Dijaki smo se zbrali da bi diskutirali potek Eurovision Song Contest 2022. Pogovarjali so se o svojih najljubših pesmih, Ukrajinskih zmagovalcih ter vloge Evrobizije v glasbeno kulturnem prostoru. Glavno vprašanje pogovora se je vrtelo okoli vloge politike v kulturi in bolj specifično tekmovanjih.

Dijaki smo se potem porazdelili v dve skuoini; tisti, ki so se strinjali s politizacijo Evrovizije in tisti, ki so to videli kot primarno negativno.

Glavni trk v debati je bil kaj točno je vloga Evrovizije. Odkrili smo, da so Evrovizijo sprva ustanovili z namenom izboljšanja odnosov med Evropskimi državami. Vprašanje je potem bilo, kdo bolje ohrani dobre odnose med državami; politizirana Evrovizija ali apoliticna Evrovizija.

Kot kompromis sta skupini vstopili v točki, ko smo se strinjali, da je umetnost odraz trenutne družbe in bo zato vedno do neke mere politizirana. Kot primer smo predlagali Srbsko predstavnico Konstrakto, ki je v svoji pesmi govorila o enačenju zdravja z lepoto, sicer zelo feministična perspektiva v glasbi. Ker la je glasba res pogosto politizirana je logičen zaključek tak, da ima morda tudi politizirana reakcije; ljudje glasujejo tudi na osnovi političnih prepričanj.