Zbrali smo se, da bi diskutirali o kvotah slovenske glasbe na radijih, ki naj bi zavezovale radije k predvajanju glasbe slovenskih umetnic in umetnikov med tujimi sicer bolj komercialnimi in popularnimi deli. Namen srečanja je bilo raziskovanje različnih perspektiv na popularno kulturo, ohranjanja državljanske ozaveščenosti ter vloge medijev v obojem.
Razdelili smo se v dve skupini; ena za in druga proti glasbenim kvotam. Vsak je prikazal nekaj argumentov, ki so podpirali določeno stališče.
Sprva so svoj pogled predstavili tisti, ki so se z glasbenimi kvotami strinjali. Izpostavili so, da živimo v vse bolj globaliziranem svetu, kjer mladi vse manj posegajo po slovenski glasbi. Trdili so, da to škodi narodni zavednosti in možnosti slovenskih umetnikov in umetnic postati popularni. Njihov položaj je bil, da to kvote lahko popravijo.
Sledila je stran, ki se s kvotami ni strinjala. Izpostavili so, da ne glede na kvote obstajajo radiji, ki ekskluzivno predvajajo slovensko glasbo, saj je njihovemu občinstvu to všeč. Hkrati pa so omenili, da večina radijev to kvoto doseže čez noč, ko večina poslušalcev sploh ne posluša. Branili so tujo umetnost kot "bolj zanimivo" in "zabavno", in prioretizirali to nad prednostim, ki jih je skupina za kvote izpostavila.
Na koncu sta obe strani dosegle kompromis. Res je sicer, da se kvot večina radijev zelo učinkovito izogiba; bodisi ker tako ali tako že predvajajo slovensko glasbo, bodisi ker jo predvajajo samo ob nočnem času, kjer večina ljudi le-te sploh ne sliši. Res pa je tudi, da kvote omogočajo slovenskim glasbenicam in glasbenikom doseči malo večje občinstvo in s tem ohranjati slovensko glasbo živo, nekaj kar se je stran proti kvotam strinjala, da je kljub vsemu pomembno.
Comments