Na tretjem srečanju smo se pogovarjali o slovenskem založništvu in o specifikah založništva v majhnih državah. Posebej smo se pogovarjali o vlogi kulturne politike pri založništvu in vplivu majhnosti trga. Podrobneje smo se spoznali z delom Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Razpravljali smo o prihodnosti založništva in knjige. Skozi debato sta se razvili dve strani. Po eni strani lahko rečemo, da se je pomen knjige z razvojem tehnologije zmanjšal, in lahko pričakujemo, da se bo zmanjšal še naprej, deloma zato, ker knjigo nadomeščajo drugi mediji - navsezadnje se tudi knjige selijo v digitalni svet, ko postajajo bralniki vse popularnejši. Deloma knjige postajajo manj pomembne tudi zaradi spreminjanja načina življenja in drugačne družbene interakcije.
Po drugi strani pa bodo v nekakšni obliki ne glede na tehnološki razvoj, knjige v splošnem kot daljša zaključena umetnostna in ne-umetnostna besedila, vedno imele svoj pomen. Pomembno je, da, čeprav s tehnološkim razvojem nastajajo tudi druge oblike sporočanja, pisno sporočanje ni nadomestljivo, podobno kot pojav televizije ni povzročil konca radijev, sploh pa ne slušnega sporočanja, o čemer priča razvoj podcastov in podobno. Poleg svoje uporabnosti za prenašanje informacij, knjige so in bodo ostale ključne za ohranjanje kulture in jezika, kar je sploh pomembno za majhne države z jeziki, ki imajo manj govorcev, kot je na primer slovenski jezik.
Na koncu smo se strinjali, da je pomembno, da kulturna politika podpira produkcijo in založbo knjig. To pomeni, da mora podpirati tako pisatelje in prevajalce, kot tudi založbe. Zdelo pa se nam je, da bi lahko kulturna politika poskrbela, da se bolje podpre tudi mlajše avtorje, ki se težko prebijejo na trg.
Comentários