Na srečanju smo se pogovarjali o povezavi med medijem in vsebino neke umetniške produkcije. Digitalizacija je spremenila načine, kako konzumiramo razne vsebine, kot je, recimo, glasba, toda obenem so se rodile tudi popolnoma nove vsebine.
Eden najzanimivejših fenomenov digitalne kulture so vsekakor “memi”. Meme je sličica z zabavno vsebino. Po eni strani je nekaj podobnega obstjalo že sto let nazaj; v obliki karikatur, toda memi so vseeno nekaj povsem drugačnega. Prvič, nagovarjajo precej širše teme, niso samo o politiki, pač pa o mnogih aspektih vsakdanjega življenja, ki nikoli niso bili upodobljeni v karikaturah. Drugič, vzpostavljajo svoj lasten jezikovni kod, kar pomeni, da ustvarjajo lastne reference. Tretjič, če je pri karikaturah šlo za enosmeren odnos med risarjem in publiko, navadno bralci časopisa, gre pri ustvarjanju memov za javen proces, kjer publika aktivno sodeluje pri kreaciji vsebine.
Zanimivo nam je bilo, da lahko že v zadnjih nekaj letih v resnici beležimo pravo pravcato zgodovino razvoja memov. Pričelo se je, vsaj kar se tiče udeležencev srečanja, z raznimi digitalnimi verzijami motivacijskih posterjev, potem je šel razvoj v smer raznih spletnih strani namenjenih memom. Danes pa je največ aktivnosti na družbenih omrežjih. Obenem bi lahko že zdaj v memih prepoznavali nek umetnostno-zgodovinski razvoj, vendar smo se odločili, da o tem rajši ne bomo špekulirali, ker bi to terjalo dosti podrobnejšo analizo.
Očitno je, da so memi pomemben medij. Deloma že samo zaradi svoje popularnosti, deloma pa tudi zato, ker mladim omogočajo, da se izražajo, in zato pogosteje obravnavajo teme, ki so blizu naši generaciji. Res pa je, da so memi za lokalno kulturno politiko mimobežnica, predvsem zato, ker njihov obstoj ni neposredno pogojen z obstojem raznih materialnih pogojev, ki bi bili v pristojnosti lokalne kulturne politike; dokler imamo vsi dostop do interneta.
Vseeno pa mislimo, da se bo morala tudi izobrazba kmalu spreminjati in prilagajati v korist novih medijev in novih umetnosti: kulturna pismenost je pomembna ravno zato, da nam omogoča aktivno participacijo v kulturi, kar pomeni, da mora biti prirejena tako, da je čimbolj učinkovita. Zato se nam zdi pomembno, da bi že čimprej pri pouku umetnostne zgodovine v gimnazijah govorili tudi o memih.