Zdrav duh v kulturnem telesu, 4. srečanje: Evropski film v. Hollywood

Na četrtem srečanju smo se pogovarjali o filmski industriji in o različnih kulturnih politikah. Predvsem smo primerjali evropsko filmsko industrijo, ki jo v večini držav močno podpira država, in ameriško filmsko industrijo, ki je pretežno tržno usmerjena (vsaj mainstream scena).

Ugotovili smo, da se kultura, prilagojena tržnim razmeram in kultura, ki se viha predvsem po nekakšnih lastnih opredelitvah kvalitete, močno razlikujeta: slednja bo poleg gledanosti in popularnosti gledala tudi na lastne koncepte kvalitete in iskala nek svoj specifičen smoter. Strinjali smo se, da ima razvoj "scene" in izvirnih konceptov, trendov, simbolov, in podobno. svojo vrednost, zaradi katere je vredno vlagati vanjo. Pri tem se nam zdi ključno, da se razvija ne samo film, pač pa tudi sama scena, kar pomeni, da morajo filmarji oblikovati določeno skupnost.

Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da so filmi (skupaj z glasbo, denimo), eden izmed najpopularnejših medijev. Prav tako so (zopet: podobno kot glasba) izredno transnacionalni, kar pomeni, da predstavljajo najpopularnejši filmi skupno referenčno točko za cel svet. To pomeni več stvari. Prvič, globalizirana filmska industrija na tak način izgubi še nekolikanj več avtentičosti, ker se trudi zadovoljiti svetovno občinstvo in išče skupni imenovalec. Po drugi strani pa to otežuje razvoj tržno orientirane filmske industrije drugod, torej zunaj centra (Hollywood). Zdi se nam, da je zato finančna podpora filmu še toliko bolj pomembna: če država želi kultivirati lokalno kulturo s svojo lokalno simboliko, kulturnimi referencami, ipd. je to skoraj nuja.

Toda tudi sama ureditev industrije ima posledice za celotno družbo. Pogovarjali smo se o vplivu filmske industrije na razna družbena vprašanja, tako na ravni same vsebine (recimo ustvarjanje filmov z več ženskimi protagonisti) kot tudi na ravni same industrije (kampanja #metoo). Zaključili smo, da je filmska industrija pomembna, da pa bi morala kulturna politika pri določenih vprašanjih (spolna reprezentacija, ipd.) igrati bolj aktivno in spodbujevalno vlogo.

Zdrav duh v kulturnem telesu, 3. srečanje: Slovenska knjiga, ali kako deluje založništvo...

Na tretjem srečanju smo se pogovarjali o slovenskem založništvu in o specifikah založništva v majhnih državah. Posebej smo se pogovarjali o vlogi kulturne politike pri založništvu in vplivu majhnosti trga. Podrobneje smo se spoznali z delom Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Razpravljali smo o prihodnosti založništva in knjige. Skozi debato sta se razvili dve strani. Po eni strani lahko rečemo, da se je pomen knjige z razvojem tehnologije zmanjšal, in lahko pričakujemo, da se bo zmanjšal še naprej, deloma zato, ker knjigo nadomeščajo drugi mediji - navsezadnje se tudi knjige selijo v digitalni svet, ko postajajo bralniki vse popularnejši. Deloma knjige postajajo manj pomembne tudi zaradi spreminjanja načina življenja in drugačne družbene interakcije.

Po drugi strani pa bodo v nekakšni obliki ne glede na tehnološki razvoj, knjige v splošnem kot daljša zaključena umetnostna in ne-umetnostna besedila, vedno imele svoj pomen. Pomembno je, da, čeprav s tehnološkim razvojem nastajajo tudi druge oblike sporočanja, pisno sporočanje ni nadomestljivo, podobno kot pojav televizije ni povzročil konca radijev, sploh pa ne slušnega sporočanja, o čemer priča razvoj podcastov in podobno. Poleg svoje uporabnosti za prenašanje informacij, knjige so in bodo ostale ključne za ohranjanje kulture in jezika, kar je sploh pomembno za majhne države z jeziki, ki imajo manj govorcev, kot je na primer slovenski jezik.

Na koncu smo se strinjali, da je pomembno, da kulturna politika podpira produkcijo in založbo knjig. To pomeni, da mora podpirati tako pisatelje in prevajalce, kot tudi založbe. Zdelo pa se nam je, da bi lahko kulturna politika poskrbela, da se bolje podpre tudi mlajše avtorje, ki se težko prebijejo na trg.

Napoved dogodka!

V petek, 26.3, se bo ob 16:00 na digitalni platformi Zoom odvil prvi dogodek v sklopu projekta Zdrav duh v kulturnem telesu. Pogovarjali se bomo o primerjavi med evropskim filmom in ameriško filmsko produkcijo (Hollywood). Vse mlade, ki se želijo udeležiti dogodka, naprošamo, da se prijavijo na sledeči povezavi: https://forms.gle/yyNpvL7QYRienBnS8

Se vidimo!